Zgodovina društva

GASILSKO DRUŠTVO LESCE SKOZI OBDOBJA IN ZGODOVINO DEJAVNOSTI V 80. LETIH

Gasilsko društvo Lesce je v svoji 80-letni zgodovini doživelo že veliko lepega in tudi hudega, vzpone in padce, krize in prosperiteto, preoblikovanja ter preimenovanja. Gotovo pa je to, da je gasilsko društvo  ves čas tako in drugače raslo, se opremljalo, usposabljalo, delovalo in je danes s 76 člani vitalna, homogena skupnost, ki zna in zmore opraviti naloge precej dlje, kot le v svojem požarnem okolišu.

Začetki organiziranega požarnega varstva v Lescah segajo v leto 1937 v tedanjo Tovarno verig.  Takrat je v obratni mizarni  izbruhnil požar in se naglo razširil še na drgalnico in pakirnico. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Hlebc. Zavarovalnica je po požaru od vodstva Tovarne verig zahtevala, da mora le-ta organizirati lastno požarno varnost.

Pod vtisom požara in na zahtevo zavarovalnice je uprava tovarne že v marcu istega leta postavila sedem člansko gasilsko ekipo, delavcev iz tovarne, ki so poleg svoje redne dejavnosti v proizvodnji morali skrbeti še za požarno varnost tovarne. V tej ekipi je bil nadvse pomemben Jože Tonejc, prvi predsednik in tretji poveljnik gasilskega društva.  Zaradi skromne gasilske opreme ekipa prvih gasilcev v Lescah ni sodelovala v akcijah izven tovarne.

S pričetkom okupacije leta 1941 se je gasilstvo v Tovarni verig okrepilo. Uprava tovarne je povečala ekipo verigarskih gasilcev in nabavila  nekaj nove gasilske opreme predvsem za gašenje požarov z uporabo hidrantov. Tej okrepitvi so botrovali nemški vojno-obrambni načrti. Gasilci po dolžnosti pa so se spremenili v saboterje vojne proizvodnje za nacistični Nemčijo. Tako je bil največji verigarski požar posledica sabotaže. Uničil je stiskalnico, ročno in strojno varilnico verig, elektro delavnico in montažo plugov.

Po osvoboditvi, kot se je tedaj reklo, se je v Verigi takoj formirala gasilska četa, ki pa je bila precej slabo opremljena. Z lastnim delom in pomočjo Tovarne verig so se verigarski gasilci počasi opremljali, usposabljali in organizirali. Mnoge stvari, zlasti objekte so si zagotovili s prostovoljnim delom. Leta 1948 je bil zgrajen požarni bazen, dve leti kasneje pa požarna hišica (orodjarnica) tik ob bazenu.

Jože Tonejc je bil duša in telo gasilskega aktiviranja, prostovoljnega dela in opremljanja gasilcev v Tovarni verig. Zato je na prvem občnem zboru gasilcev po koncu vojne leta 1946 bil ponovno potrjen za predsednika gasilskega društva. Še isto leto so leški gasilci dobili prvo črpalko iz UNRA pomoči, ki pa ni povsem ustrezala gasilskim namenim. Uprava tovarne jim je pomagala, da so lahko črpalko predelali v sicer težko, pa vendar prevozno gasilsko motorno brizgalno.

Leta 1952, torej ob 5. obletnici delovanja, so verigarski gasilci razvili svoj prapor in šele ob 60-letnici obstoja gasilstva v Lescah, leta 1997, so razvili nov prapor.

Gasilsko društvo Tovarne verig pa ni skrbelo samo za opremo in usposobljenost članov temveč tudi za razvoj in povečanje članstva društva. Tako so pod Tonejčevim poveljstvom že leta 1955 ustanovili prvo žensko desetino in nekaj kasneje tudi mladinsko desetino. Z akcijo pomoči in večje požarne varnosti za prebivalstvo so po stanovanjskih objektih namestili »minimaks« aparate za ročno gašenje.

Gasilska zagnanost in dobro vodenje društva sta botrovala uspehom tako, da so verigarski gasilci že late 1956 imeli vso potrebno opremo za zagotovitev požarne varnosti na celotnem območju Lesc. Takrat je gasilska četa štela 35 članov in članic ter 10 mladincev, kar je bilo precej za enajst letno povojno organiziranje gasilstva.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Veriga (PIGD Veriga) močno razvilo, opremilo s pomočjo tovarne in v svoje vrste sprejelo precej novih, tudi strokovno dobro podkovanih članov. Uspevali so tudi na gasilskih tekmovanjih.

Leta 1963 je IGD  Veriga nabavilo novo motorno črpalko Sora z zmogljivostjo 800 l pretoka vode na minuto, ki je bila v ponos gasilskemu društvu in so jo uporabljali še dolga leta, na koncu tudi za čiščenje Šobčevega bajerja.

Ob tridesetletnici obstoja IGD Lesce je bila velika gasilska proslava v Tovarni verig. Na vasi pa so gasilci izvedli gasilsko-reševalno vajo z uporabo zaščitnih mask.

Število gasilcev  Industrijskega gasilskega društva Veriga Lesce je raslo od jubileja do jubileja in ne samo po članstvu, temveč tudi pomenu. Praznovanje štiridesetletnice obstoja društva je bilo v Verigi. Še posebej slovesno pa je bilo praznovanje 50-letnice delovanja gasilskega društva s številnimi gosti in udeleženimi gasilci. Odmevno je bilo tekmovanje gasilcev Slovenskih železarn na športnem igrišču v Lescah.  Ob 50. obletnici je bilo število članov IGD Veriga z mladinci vred že 82, kar je bilo krepko več, kot obdobje pred tem.

Gotovo pa je društvo doživelo eno največjih kriz svojega obstoja v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je razpadla Tovarna verig in so izgubili gasilski dom.

Za gasilce je bil vrhunec razpada Verige v drugi polovici leta 1992 in prvo tretjino leta 1993, ko se je tovarna Veriga odrekla svojemu gasilskemu društvu in verigarske gasilce prepustila na milost in nemilost  samim sebi, brez denarne podpore in brez lastništva ali vsaj pogodbenega odnosa do gasilskega doma v Tovarni verig. Z razpadom Verige se je pričel tudi razpad gasilskega društva in osip članstva. Veriga je sicer do leta 1997 dokončno razpadla in šla v stečaj, njeno gasilsko društvo pa se ni dalo. Leta 1993 je medmandatno prišlo do spremembe vodstva društva. Predsedstvo društva je prevzel Anton Nežmah, ki je bil tudi duhovni vodja reorganizacije društva. Na zboru gasilcev aprila 1993  je uspel, da se je  Industrijsko gasilsko društvo Veriga Lesce preimenovalo v krajevno Prostovoljno gasilsko društvo Lesce.  Vendar smo leški gasilci    leta 1998 zaradi denacionalizacije  izgubili svoj dom, ki smo ga imeli v  uporabi vse od leta 1960.  V pravdnem postopku je bil  objekt verigarskega  gasilskega doma  vrnjen bivšemu lastniku. To je bil za gasilce šok. Na srečo je bila še v istem letu rojena in v naslednjem letu izoblikovana ideja o gradnji novega gasilskega doma.

Zaradi vseh težav ob propadu Verige, odstopih gasilcev, denaciolanalizacijski izgubi gasilskega doma, novih zadolžitev  in drugih težav, je bilo gasilsko društvo v letih 1995 do 1999 v veliki organizacijski in kadrovski krizi, ki so jo premagali le s podporo Krajevne skupnosti in občinske gasilske zveze.

Marca 1996 se je društvo ponovno še uradno (statutarno) preimenovalo  v Prostovoljno gasilsko društvo Lesce in uskladilo svoje akte z zakonodajo. V letu 1996 je društvo imelo najmanjše število članov, 48, in se je do leta 1999 okrepilo z mlajšimi člani na 69.  V letu 1998 je gasilsko društvo prevzel nov predsednik, Janko Stušek, ki je tri leta kasneje s pomočjo občine Radovljica pričel z gradnjo novega gasilskega doma na Žagi.

Gradnja novega gasilskega doma v stanovanjsko-poslovnem objektu se je pod vodstvom Alpdoma d.o.o. iz Radovljice  pričela pomladi 2001. Enajstega maja 2002 pa je bila že njegova otvoritev. PGD Lesce  je poleg novih domskih prostorov od Turističnega društva Lesce v uporabo dobilo tudi novo kombinirano  gasilsko vozilo.

Z novim domom je PGD Lesce  dobilo nove pogoje za rast, uspehe, število in povezanost članstva. Te pogoje je v nadaljnjih letih tudi izkoristilo saj je bilo v letih od 2007 do 2014 preko sto.

Naslednje vodstvo PGD Lesce je prevzel Janez Smole, ki je veliko storil na organizaciji društva ter omogočil aktiv gasilskih veteranov. Bil pa je tudi zadnji izvoljeni predsednik društva. Po njem so društvo vodili zastopniki.

Vodstvo PGD Lesce, ki je sledilo, z Matejem Brusom in Dejanom Pejičem na čelu, dvema zastopnikoma vsak za svoje področje, je imelo nove poglede, nove uspehe in novo razumevanje časa, v katerem živimo. Veliko sta naredila na tehničnem opremljanju društva in pridobivanje novih mladih članov ter preureditev prostorov za rekreacijo članov.

Sedanje vodstvo gasilskega društva z zastopnikoma Zdenkom Perkom in Gašperjem Pircem, ki je tudi poveljnik, se uspešno delo društva in vključevanjem mladih gasilcev nadaljuje. Operativni gasilci dobivajo novo opremo, društvo ima tri vozila in renovira prostore za družabna srečanja ter boljši stik med člani.

Naj bo praznik ob okroglih osemdesetih letih delovanja gasilstva v Lescah začetek novih vzponov in vitalnosti PGD Lesce! Naj nas krajani Lesc še naprej tako dobro in od srca podpirajo, kot doslej! Naj bodo intervencije leških gasilskih operativcev čim bolj uspešne in brez nesreč! Vsem leškim gasilcem, sedanjim in nekdanjim čestitam za  osemdeseti jubilej in vse skupaj pozdravljam z gasilskim pozdravom Na pomoč!

 

Ob 80. letnici PGD Lesce zapisal:

Janko S. Stušek, predsednik aktiva veteranov